V spomin

Minilo je eno leto. Še vedno si v naših mislih.....

Pesem o zvezdah                                     

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...                                 
 
Vsak tiho zori,
počasi in z leti,
a kamor že greš, vse poti
je treba na novo začeti.
 
Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo
nas druži kot zvezde na nebu.
 
A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže ...
 
Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.
 
(Tone Pavček)